Selektor Andrej Dobovičnik je z reprezentanco sodeloval na evropskem prvenstvu na Madžarskem, kjer je zasedba zabeležila dva poraza in se predčasno vrnila v domovino. Selektor je v pogovoru podal oceno tekmovanja, pogled pa je usmeril tudi v bližnjo prihodnost, ko se bo reprezentanca še dodatno pomladila. Naslednja tekma prihodnji mesec, ko bo Slovenija v Romuniji 23. in 24.2. igrala dve prijateljski srečanji.

Evropsko prvenstvo je končano, Slovenija je že doma.

»Na žalost nismo bogatejši za točke, ampak za izkušnjo, ki nam bo, tako upam, koristila v naslednjih kvalifikacijah, ki nas čakajo.«

So bile napovedi o napredovanju v četrtfinale (pre)optimistične?

»Sam menim, da sem dobro ocenil razmerja v naši skupini. Pričakoval sem tako tekmo z Rusi. Zgodilo se je to, kar sem večkrat rekel: amaterizem ni šel nič bližje profesionalizmu, razlika je ostala. Tudi za drugo tekmo sem podal pravo oceno. Nismo bili favoriti proti Srbiji, smo pa imeli svoje priložnosti. Mislim, da bi z nekaj korekcijami kljub temu lahko uspeli premagati Srbe in da je bilo to četrtfinale dosegljivo.«

Rusi so bili boljši. Za razred ali celo dva.

»Vedel sem, da bo taka tekma. Obilo materiala sem si ogledal, saj so mi ga v zadnjem času zagotovili res veliko. Rusi nas niso z ničemer presenetili.«

Po tekmi z Rusijo ste javno dejali, da niste najbolj zadovoljni z igro Igorja Osredkarja, ki je prišel na prvenstvo s sanirano poškodbo, a očitno premalo, da bi lahko pariral Rusom.

»Glavne in velike odločitve sprejemamo znotraj družine. Ni važno, kako zveni, a vedno želim biti odkrit. Tudi če so kake moje izjave boleče. Nikogar ne podcenjujem, a trenutno tako mislim, in to tudi povem. V medije določene zadeve morajo priti. Tako je bilo tudi po gostovanju v Belgiji, kjer nisem bil zadovoljen z igro prve četvorke, ki je prepoceni dobivala gole. Po tekmi z Rusijo je bilo jasno, da Osredkar ni bil sposoben vrhunske predstave. Če komu tu ni jasno, potem Osredkarja ne pozna. Večkrat sem že poudaril, da sta mi manjkala prav on in Gašper v pravi formi. Ne glede na to, da je Igor po tej moji izjavi verjetno razočaran, in da smo potem še izgubili proti Srbiji, nimam slabe vesti, saj menim, da sem ravnal prav. Osredkar je velik potencial, sposoben vrhunskih iger. Upam, da bo določene stvari v svojem življenju spremenil, da bo na naslednjih kvalifikacijah naš prvi igralec.«

Prvenstvo je za vami.

»To reprezentanco sem prevzel z velikim entuzijazmom. Kdor me pozna, ve, da sem v teh vodah že zelo dolgo. Kljub temu da sem v tem trenutku utrujen in prazen, vidim spet nek vzorec za prihodnost. Želim oddelati svojo pogodbo do konca, če bo seveda NZS za to. Potem pa menim, da bo potem mojega obdobja konec, da je treba h koritu spustiti mlade ljudi z idejami in pristopi, da se ena zgodba zaključi in začne nova. Ne bom površen, te izkušnje, ki smo si jih nabrali, želimo vnovčiti v naslednjih kvalifikacijah.«

Ste bili zadovoljni s pripravimi na to veliko tekmovanje? Bi kaj dodali?

»Najprej bi dodal zdravje za Gašperja Vrhovca in Igorja Osredkarja. Bili smo primorani, da smo v zelo kratkem obdobju vključili Damirja Pertiča, Sinišo Brkiča in Jako Sovdata. V njih verjamem, vsi trije so prava investicija. Dva od teh treh pa bosta imela pomembno vlogo na prihodnjih kvalifikacjah.«

Bi lahko malce bolj okrepili svoj strokovni štab?

»Vsekakor smo omejeni s številom ljudi, ki so v štabu. Od vsega začetka sem zagovarjal tezo, da je trener golmanov lahko le nekdo, ki ima za to referenco. Bil sem velik kritik prejšnjega selektorja, ki je v ekipo vzel nepoznanega nereferenčnga trenerja. Kot tak ne želim ponoviti te napake. Trenerjev tega ranga je zelo malo. Ki delajo in so kaj osvojili. Reprezentanca ni prostor, kjer bi se določeni trenerji lahko šele začeli učiti. Da pridejo do reprezentance, morajo imeti določene kvalitete, v svoji karieri morajo nekaj doseči, biti morajo pedagogi, pripravljeni pa morajo biti delati za mali denar.«

Peterica igralcev je napovedala slovo.

»Na zadnjem sestanku sem fantom razložil, da je treba zadeve najprej dokončati. Potem bomo zadeve prespali. V emocijah se ne sprejema odločitev. Fantje so najavili določene zadeve, s stroko pa se pogovorimo v naslednjih desetih dneh.«

Kljub temu je na dlani, Gorazd Drobnič, Slaviša Goranovič, Igor Kragelj, Miha Osojnil in Alan Pertovt ne bodo več nosili dresa s slovenskim grbom.

»Fantje so sami prišli do tega. Na pripravah sem opazil, da se zelo težko motivirajo za konkreten trening, da se je komaj čakao to evropsko prvenstvo. Nisem niti razočaran, niti presenečen. Gre za vrhunske igralce. Želim si, da bi še naprej spremljali reprezentanco, mladim v klubom pa naj prenesejo to pripadnost dresu, ki so jo premogli sami.«

Sledi nova pomladitev.

»Mi bomo po resni menjavi generacije, ko so se poslovili Denis Ibrišimovič, Mile Simeunovič, Nenad Kurtič in drugi, naredili tudi sedaj neko mini menjavo. Mogoče smo dva fanta že nakazali v akciji v Iranu, za ostale je prostor, da se dokažejo v tej sezoni, in na začetku naslednje sezone.«

V Evropi se je pojavil trend, ko reprezentanca segajo po naturaliziranih igralcih.

»Razvoj določene športne panoge in njena promocija se začne z vzgojo mladih kadrov. V primeru naturaliziranih igralcev iz Brazilije pa gre za kupovanje blagovne znamke, sam pa menim, da to ni nič dobrega za razvoj futsala. Bojim se, da bo naslednje evropsko prvenstvo tekma med Španijo in Brazilijo. Dejstvo je, da lahko prideš prav v futsalu z relativno poceni nakupom sedmih Brazilcev na vrata polfinala. Upam le, da azarbajdanski model ne bodo sprejele tudi druge države, saj bi tako s futsal zemljevida Evrope izbrisali Slovenijo, Češko, Slovaško in Madžarsko.

Kdo bo evropski prvak?

»Upam na Špance. Zakaj? Ravno iz prej omenjenih vprašanj, ali igralce razvijati in s tem pripomoči k razvoju panoge, kot to počne Španija, ali pa seči po bližnjicah, kot to počneta Italija in Rusija.