ZNSS v izobraževalne namene podaja obrazložitev dveh primerov igre z roko z naslednjim tolmačenjem:

1. Ob strelu na vrata se branilec rumenih “naredi večjega” in z nenaravnim položajem roke za konkretno akcijo prepreči žogi pot na vrata, kar bi sicer glede na precejšno oddaljenost lahko preprečil. Vsled temu ni dvoma, da je bilo njegovo igranje z roko namerno, ker gre za strel na vrata mora biti branilec v skladu z navodili še opomnjen.
2. Branilec rdečih po predložku igralca modrih poskuša izbiti žogo iz lastnega kazenskega prostora,  pri tem pa zadane sam sebe v desno roko. Resda je posredoval nerodno, vendar je roka v naravnem položaju za tovrstno akcijo. Jasno je, da v konkretni akciji namena ni bilo.

Kateri elementi se presojajo pri namernem igranju žoge z roko?

• ali je igralec uporabil roko, da bi namerno igral z žogo;

• ali je roka zadela žogo ali žoga roko;

• ali je bila roka igralca v naravnem položaju za konkretno akcijo;

• ali se je igralec želel »narediti večjega«;

• intenziteto udarca in razdaljo do nasprotnika, ki je udaril žogo;

• ali bi igralec lahko preprečil oz. ali je želel preprečiti dotik roke z žogo ali ne.

Disciplinsko ukrepanje: Sodnik bo opomnil igralca, če z igro z roko prepreči nasprotniku pridobiti posest žoge, prekine razvoj obetavnega napada ali poskuša doseči zadetek z roko. Igralca bo izključil, če s tem prekrškom prepreči čisto priložnost za doseganje zadetka. V drugih primerih disciplinsko ukrepanje ni potrebno.

Zaradi enovitosti kriterijev so podana dodatna navodila glede disciplinskega kaznovanja: če igralec z nedovoljeno igro z roko prepreči udarec na vrata (kot v prvem konkretnem primeru), ga sodnik opomni. Če pa igralec nedovoljeno igra z roko ob predložku oziroma podaji v kazenski prostor, običajno igralca sodnik ne opomni (razen v primeru, ko je kršitelj z igro z roko očitno prekinil obetaven napad, npr. točno podajo soigralcu v obetavnem položaju).

Dvigovanje rok v živem zidu z rokami:

Morebitno igranje z roko takšnega igralca v živem zidu se kaznuje kot namerno. V živem zidu je sprejemljiv le gib roke, ki je namenjen neposredni zaščiti obraza, pri čemer tak gib tudi potencialno ne sme predstavljati dodatne ovire na poti žoge (tj. roka mora biti izključno pred obrazom in ne niti malo stran od telesa oziroma obraza, npr. komolec). 

Tekst: NZS/JP