Pred 35 leti je bil na Kneži ustanovljen KMN Puntar, ki se je minulo jesen uvrstil med 16-terico najboljših klubov na stari celini. Dvakratni državni in trikratni pokalni prvak, prav tako pa dvakratni zmagovalci super pokala NZS, je sinonim severno-primorskega futsala in športa v Posočju sploh. Njegov rojstni datum je 25. maj 1974, uradno pa je bil registriran 17. novembra 1994.

Klub je osnoval Marko Brežan, ime pa si je nadel po tolminskih puntarjih, katerih vodja Šimen Golja je bil Knežan. Na začetku je ekipa igrala predvsem na Grahovem in v Podbrdu ter takoimenovano divjo ligo v Tolminu, kasneje pa se je preizkusila na drugih turnirjih v tolminski občini. Puntar je kasneje zaigral tudi izven občine, leta 1986 pa se je pridružil karavani slovenskega revialnega pokala (SRP-a). V sezoni 1990/91 je prvič nastopil na uradnem prvenstvu NZS, na finalnem turnirju v Murski Soboti, že naslednje leto pa je osvojil bronaste kolajne na prvem državnem prvenstvu kateregakoli ekipnega športa sploh, saj je bil finalni turnir na Škofijah izveden le 23 dni po uradnem priznanju slovenske države. Ko je prvenstvo v turnirski obliki doživljalo labodji spev, je Puntar zaigral na zadnjem tako organiziranem prvenstvu 28. januarja 1995 v Ljutomeru.

V prleški metropoli ni ponovil uspeha s Škofij. Čeprav je ostal neporažen, je izpadel že v skupini, zato pa je Damjan Drole postal najboljši strelec finalnega turnirja. Prelomni dan za zgodbo o uspehu, ki je sledila, pa je bil 25. maja 1996 (natanko 21 let po ustanovitvi). Takrat  je zmagal na kvalifikacijskem turnirju za popolnitev prve slovenske lige v domači dvorani in se uvrstil med najboljšo deseterico slovenskih klubov. Zanimivo je, da je moral nastopiti brez svojega najboljšega igralca Droleta, ki je v tisti sezoni igral za škofjeloškega prvoligaša Stripy, zato ni imel pravice pomagati matičnemu klubu. Po remiju z ljubljanskim Azurjem (Metropolom) je premagal škofjeloški Tango 3:2, na odločilnem srečanju pa koprski Black&White 2:1. Takrat so nastopili Uroš Rutar, Sergej Čujec, Marko in Samo Rejec, Peter Jarc, Matej Kavčič in današnji tolminski župan Uroš Brežan. In tako je jeseni Puntar z enoletno zamudo štartal med elitno druščino, v kateri se je obdržal do danes. Daljšo brado imajo le Litijani, ki igrajo med prvoligaši od prve sezone. V svoje jato se je vrnil tudi Damjan.

“Uporniki” so že v uvodni sezoni posegli po četrtem mestu. Prvo prvoligaško zmago so vknjižili 19. oktobra 1996 v Mariboru proti Agenciji Luvin (3:2), junaka pa sta bila sedanji župan Brežan z dvema doseženima goloma in vratar Uroš Rutar. Točke so proslavili burno, pot domov pa je trajala do poznega večera. Tekma je bila že ob enajstih dopoldne! Da, prva leta so se igrale tekme tudi dopoldne, ker klubi niso lastniki dvoran, kar so posebej občutili v Ljubljani in Mariboru. Izračunajte, kako zgodaj so morali Tolminci zdoma. Puntar je bil v sezoni 1997/98 peti, v naslednji osmi, sledili sta dve četrti mesti, v sezoni 2001/02 pa se je zavihtel takoj za takrat nepremagljivimi Litijani. Marca 2004 je prvič dvignil pokalno lovoriko in to – v sosednjem Kobaridu. Srebro v prvenstvu si je nadel spet čez dve leti, vmes pa osvojil peto mesto. Sledili sta četrto in sedmo mesto, v sezoni 2006/07 pa je končno osvojil naslov državnega prvaka. "Dans se ne spi, Puntar slavi," se je glasilo sporočilo zvestih navijačev Tmiskih grafov. Po vmesnem tretjem mestu je uspeh ponovil v minuli sezoni. Tolminski rumeni imajo v svojih vitrinah tudi državna naslova v kategorijah U21 in U19.

Puntar je doživel evropski krst kar v domači dvorani, saj je bil gostitelj predtekmovalnega turnirja v sezoni 2007/08. Slovenski prvak je najprej odpravil London White Bear 5:3, nato še FC Encamp 7:3 in se uvrstil na turnir prvega kroga v Gospić, za katerega sta takrat igrala tudi slovenska reprezentanta Simeunovič in Ibrišimovič. Tolminci so v konkurenci z romunskim, hrvaškim in gruzijskim prvakom ostali neporaženi, vendar pa so bile tri točke premalo za napredovanje. Minulo jesen pa je “upornikom” uspel preboj na turnir elitnega razreda, med najboljšo šestnajsterico na stari celini. Uefa je Tolmincem zaupala organizacijo turnirja prvega kroga, na katerem so določilno zmago dosegli že na začetku,  ko so ugnali beloruskega prvaka Viten s 3:0. Zadeli so Boštjan Uršič, Benjamin Melink in Kristjan Čujec. Nato so vknjižili pričakovane točke še proti črnogorski Budvi, zato je bilo zadnje srečanje proti sloviti Benfici zgolj prestižno. Rumeni so se držali odlično, sredi drugega polčasa je bil izid 2:2, na koncu pa so Portugalci izkoristili priložnosti in zmagali 4:2. Žreb je našemu prvaku dodelil skupino v čeških Pardubicah, v kateri je nastopil tudi evropski prvak Interviu Futbol Sala iz Madrida. Prav z njim je odigral uvodno tekmo. Kljub dobri igri so slavili Španci 3:0. Prava drama je sledila na drugem srečanju proti domači Eri Pack Chrudim. Siniša Brkič je v 37. minuti rezultat izenačil na 3:3, Čehi pa so v zadnjih sekundah zadeli tolminsko mrežo z razdalje dvanajstih metrov. Za konec je našega prvaka porazil ukrajinski FC Time Lviv. Kakorkoli že, pa je Puntar pustil odličen vtis in upravičil uvrstitev med evropsko elito.

Nastopili so Aljoša Mohorič, Marko Kurinčič (vratarja), Igor Kragelj (kapetan), Goran Vasiljevič, Andrej Rutar, Kristjan Čujec, Benjamin Melink, Siniša Brkič, Boštjan Uršič, Andraž Gregorčič, Gaj Rosič in Aljaž Laharmar. Časa za počitek ni. Iz Puntarjevih vrst je več reprezentantov, ki jih že v drugi polovici januarja čaka evropsko prvenstvo, še prej pa dve prijateljski tekmi z Romuni v Tolminu. To bo priložnost, da prejme priznanje kapetan Kragelj, ki je pred novim letom v Gorišnici odigral 50-tekmo v dresu z državnim grbom. Največ nastopov v izbrani vrsti sploh (63) pa ima njen kapetan Melink.

Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)