Te dni gostuje pri nas futsal reprezentanca Makedonije. Slovenija je sinoči v Litiji odigrala svojo 135. uradno tekmo, jutri zvečer v Gorišnici pa bo vknjižila 136. nastop. Makedonci v naši deželi niso prvič odkar sta državi samostojni, saj so nas obiskali že pred šestimi leti v Tolminu. Slovenija je v dosedanji 14-letni zgodovini gostila 20 evropskih reprezentanc, višek pa sta bili gostovanji Brazilcev in Irancev. Po vrsti smo gostili Španijo, Belgijo, Slovaško, Hrvaško, Madžarsko, BiH, Češko, Francijo, Ukrajino, Armenijo, Moldavijo, Gruzijo, Srbijo in Črno goro, Bolgarijo, Nizozemsko, Portugalsko, Poljsko, Romunijo, samostojno Črno goro, Brazilijo, Iran in Grčijo. Nekatere ekipe so se predstavili našim ljubiteljem dvoranskega nogometa dvakrat in celo večkrat, delno tudi zaradi tega, ker so se tako vrtele kroglice na žrebanjih za kvalifikacijske turnirje, ki so bili v Sloveniji.
Že pregovor pravi, da prve ne pozabiš nikoli. Če lahko za največji dogodek razglasimo gostovanje Brazilcev, ki so napolnili halo Tivoli (blizu 4.000 gledalcev) in mariborsko Lukno (2.000), je bilo prav posebno v ponedeljek, 21. aprila 1997, ko je Slovenija v mariborski taborski dvorani odigrala prvo domačo tekmo. K nam je prišla takratna aktualna evropska prvakinja in svetovna podprvakinja Španija, ki sodi med "pionirke" futsala. V španski La Coruni je bilo februarja 1987 drugo neuradno svetovno prvenstvo (po tistem v Budimpešti), leta 1996 poskusno evropsko prvenstvo v Cordobi, tri leta za tem tudi prvo uradno, decembra 1996 pa tretje uradno svetovno prvenstvo, na katerem se je v velikem finalu med Španci in Rusi v olimpijski dvorani Palau San Jordi v Barceloni zbralo 15.500 gledalcev. Španija je prvo uradno tekmo odigrala že 2. aprila 1982 na turnirju štirih dežel na Nizozemskem, Slovenija jo niti ni mogla, saj je bila takrat še del bivše Jugoslavije, prvi nastop pa je opravila (šele) 15. septembra 1995 v slovaških Košicah (1:1). Špance je pripeljal k nam sloviti selektor Javier Lozano.
Organizacija tekme, pravzaprav dveh srečanj, saj je bilo naslednji dan še povratno v Slovenski Bistrici, je bila zaupana KMN Meriboru Lent - Agenciji Luvin ter Športni zvezi Slovenska Bistrica. Predsednik organizacijskega odbora prve tekme v štajerski prestolnici je bil Agron Paličko, v ekipi pa so sodelovali preizkušeni "mački" na čelu z Borutom Planinšičem, med njimi so bili tudi Jože Kociper, Marko Budja in Mile Vojvodič, častni pokrovitelj pa je bila Mestna občina Maribor z županom dr. Alojzom Križmanom. Izvedba je bila na visokem nivoju, poseben pečat k prireditvi pa je prispeval legendarni telovadec Leon Štukelj. V polčasu je bila opravljena razglasitev rezultatov državnega prvenstva 1997/98 (prvi naslov je osvojil litijski Assaloni Cosmos), pokale pa so podeljevali takratni predsednik NZS Rudi Zavrl, generalni sekretar Dane Jošt in takratni predsednik komisije za mali nogomet Franci Rupret. Udeležence je sprejel tudi župan.Naši fantje so bili nastanjeni v idili RTC Trije kralji na Pohorju, Španci pa v motelu Vindiš v Lenartu.
Samo srečanje ne bi podrobneje opisoval. V prvi vrsti je šlo za promocijo futsala in slovitih gostov. Sodila sta ga takratna slovenska mednarodna sodnika in domačina Silvo Borošak ter Dušan Turk. Delegat tekme je bil Branko Stajnko. V naši izbrani vrsti so nastopili Milko Verboten (vratar), Uroš Tanko, Danilo Guček, Tomi Kostič, Zoran Tesko, Darko Fele, Jože Gačnik, Dejan Kraut, Andrej Vrhovec, Janko Dolenc, Danilo Kurnik in Vojko Majcen, selektor je bil Dušan Razboršek, trener pa Darko Križman. Slovencem je manjkalo nekaj poškodovanih igralcev. Pa še nekaj najbolj zvenečih španskih imen: Lorente, Rodriguez, Sanchez, Santi, Marques in vratar Garcia. Zadetka za našo vrsto sta zabila Jože Gačnik in Darko Fele. Naš igralec s številko sedem (Gačnik) žal ni končal tekme, saj je moral že v prvem polčasu pod prho zaradi nepravilnega zaustavljanja obetavnega španskega protinapada. Španci so slavili 4:2, pravi slovenski junak pa je bil izjemni velenjski vratar Milko Verboten. Na Taboru je bilo več kot 2 000 navdušenih navijačev iz vse Slovenije.
O ostalih tekmah, ki jih je Slovenija
odigrala v domačih dvoranah, od Kobarida do Ljutomera, od Sevnice do Kranjske
gore in od Kopra do Gorišnice, pa kdaj naslednjič.
Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)