Slovenska futsal reprezentanca se je po dveh porazih poslovila od šestega evropskega prvenstva, ki ga gosti Madžarska, ki pa je prav tako končala svojo pot po drami proti Češki. Petkov večer pa je bil poseben tdui za peterico slovenskih reprezentantov, ki so se odločili, da po tekmi Slovenija : Srbija končajo svojo reprezentančno športno pot. Peterici za vse zahvaljuje tudi kapetan Benjamin Melink:

»Kot kapetan ekipe bi se rad zahvalil vse petim igralcem, ki se poslavljajo od dresa Slovenije. Hvala jim za vse, kar so dali in pripomogli k uspehu naše vrste. V imenu vseh soigralcev jim želim vse dobro v življenju in na nadaljni športni poti.«

Alan Pertovt (1973, Gorica, 22 nastopov/0 zadetkov):

»Poslavljam  se, bilo mi je lepo, sedaj pa so na vrsti druge stvari. Če se v Gorici zadeve uredijo, potem bom nadaljeval svojo športno pot, sicer pa se bom poslovil tudi od klubske scene.«

Igor Kragelj (1980, Puntar Casino Safir, 54/4):

»Poslavljam se. Bilo je precej vikendov in odrekanj. Veliko sem vložil v reprezentanco,m a mi ni žal za nobeno uro in noben vikend. Ničesar ne obžalujem. Zbral sem preko 50 nastopov, za mano je lepa reprezentančna kariera. Imamo precej mladih, ki dobro deelajo, znajo igrati, reprezentanca bo še močnejša, kot je bila.«

Gorazd Drobnič (1977, Litija, 47/15):

»Odločil sem se že prej, da se poslovim, gre za mojo osebno odločitev. Ni zamer. Tudi sam sem bil precej odsoten zaradi reprezentance, težko je vse to usklajevati s službo, gre za velik napor. Boljšega trenutka za slovo ne bi mogel izbrati. Hvala vsem selektorjem, ki so me povabili v reprezentanco; od g. Razborška, g. Križmana in g. Dobovičnika. Hvala vsem soigralcem, s katerimi sem preživel največ časa, skupaj pa smo se uvrstili tudi na evropsko prvenstvo. Vesel sem, ker sem bil z njimi. Še naprej jim želim vse dobro, še naprej bom njihov prvi navijač!«

Miha Osojnik (1980, Litija, 36/9):

»Vsaka stvar ima svoj konec, tudi moja reprezentančna pot. Mislim in vem, da sem dal vse od sebe za to ekipo. Sedaj je čas za druge stvari, posvetil se bom družini. V tem času je bilo precej odrekanj, trpela sta družina in služba.Vse dobro pa želim mladim, ki prihajajo za nami, svetujem pa jim, da borbeno in s srcem zastopajo grb in zastavo, kot smo to počeli mi!«

Slaviša Goranovič (1978, Gorica, 47/14):

»Bilo je krasno obdobje, v tej prezenatnci sem igral v času selektorja g. Dobovičnika. Bil sem na kvalifikacijah v Laškem, trudili smo se, igrali smo v drugačni zasedbi z več zvenečimi imeni. Potem sem se odločil še za ta projekt, bil je mikaven. Ekipa se je pomladila, uspeli smo se uvrstiti na evropsko prvenstvo. Že med pripravimi na to Euro 2010, pa mi je bilo jasno, da bom po tem naredil prostor mlajšim igralcem. Nikoli ne bi rekel dokončno »ne« reprezentanci, a v trenutni situaciji ne bom imel eenrgije in motivacije za nastop. Dvignene glave zapuščam reprezentanco.«