Ekipa ŠD Extrem je redni del tekmovanja mladih U17 sklenila na 1. mestu v svoji skupini, malce slabše pa so začeli finalni del tekmovanja. „A bi lahko vse nadoknadili,“ na to temo doda Andraž Gregorič, nadarjeni igralec ekipe iz Sodražice, ki s svojimi zadetki in igro že nekaj časa opozarja nase.

Želja: med elito

„Začel sem v ŠD Extrem, igre z žogo sem imel rad, prvi treningi so bili že v vrtcu,“ se spominja igralec, ki je rojen leta 2004. „Futsal mi pomeni vse v življenju, hkrati pa je zelo dinamična in zanimiva igra,“ nadaljuje Andraž. ŠD Extrem je bil tudi prvoligaš. „Želim si, da bi se to še kdaj ponovilo,“ ne skriva želja in ambicij, ki jih imajo igralci, trenerji in publika na tem koncu Slovenije. „Tu imamo radi futsal, tudi precej dobrih igralcev je tu začelo, številni pa so šli dalje v želji po uspehu,“ pripoveduje Andraž, ki ostaja in igra.

U17

Zdaj vadi pod taktirko trenerja Srđana Đorđevića, ki ga mladi igralec hvali in spoštuje. „To je trener, ki si ga igralec lahko le želi. Točno se ve, kdaj se dela in kdaj je hec. Na prvem mestu je disciplina,“ pove Andraž, ki je v tej sezoni v igri pokazal tudi zvrhano mero zrelosti.

„Sezona je bila uspešna, še posebej smo lahko zadovoljni s prvim delom tekmovanja mladih U17, kjer smo desetim zmagam dodali remi in poraz. Finalni del smo slabše začeli. A sem prepričan, da bi to konca lige popravili,“ ocenjuje Andraž, ki si želi, da bi v novi sezoni dobil priložnost tudi v članski vrsti.

Podpora staršev

V teh dneh pogreša futsal, a ne pozabi skrbeti za fizično pripravljenost. Precej časa pa mu ostane za učenje, obiskuje 1. letnik srednje šole, v Ljubljani se šola na mehatronika. „Morda je res malce naporno, vsak dan se vozim nazaj, ne stanujem v Ljubljani. Vse to počnem iz ljubezni do futsala, na teden imam za to po pet enot treninga,“ opiše, kako uspešno združuje šolo in šport. Pri tem mu je v pomoč družina, starši ga podpirajo na vsakem koraku.

Andraž ima tudi svojega vzornika, to je Ricardinho, ki ga je tudi osebno že srečal, videl pa je že številne njegove tekme. Vesel in ponosen pa je, ker je del slovenske futsal selekcije U17. „Moje sanje so, da zaigram za slovensko reprezentanco, da zaslišim Zdravljico,“ ne skriva ambicij v dresu z državnim grbom.

Za konec pa Andraž verjame, da se pandemija umiri in da v prihodnjih mesecih pride na svoj račun in se vrne na igrišče, kjer se najboljše počuti.

Tekst: D.P.
Foto: ŠD Extrem