To je naš futsal – tako se imenuje serija šestih dokumentarcev, ki nas bodo popeljali do evropskega prvenstva, ki se začne 21. 1. 2026, pri čemer bo ena od gostiteljic tudi Slovenija. Prva epizoda je bila posvečena selektorju Tomislavu Horvatu, danes pa objavljamo zgodbo Mateja Fiderška.
V nadaljevanju sledijo še dokumentarci z zgodbami Marka Pečka, Tea Turka, Žige Čeha in Igorja Osredkarja.
To je naš futsal:
13. december – Matej Fideršek
27. december – Marko Peček
2. januar – Teo Turk
9. januar – Žiga Čeh
16. januar – Igor Osredkar
Dosanjal svoje sanje
»Nekaj najlepšega je igrati pred domačimi ljudmi,« pravi izkušeni reprezentant Matej Fideršek, ki je za Slovenijo zbral 95 nastopov in dosegel 34 golov, ko se ozira proti prihajajočemu evropskemu prvenstvu, ki bo med 21. 1. in 7. 2. potekalo tudi v Sloveniji – državi, kjer je pustil globok pečat.
Kot štirileten fant je začel igrati za NK Kovinar, pri šestih letih pa se je preselil v NK Maribor.
»NK Maribor je zame največji klub v Sloveniji. Igranje za NK Maribor so bile moje sanje. V mlajših selekcijah smo osvojili vse,« se Fideršek spominja let v vijoličastem dresu, ki ga je zapustil pri selekciji U14.
Nato se je preselil na Tabor, kjer je deloval trener Ante Šimundža. »Eden boljših trenerjev in dober človek!« poudari Fideršek.
V tem obdobju je začel igrati tudi futsal – sprva na turnirjih, kjer je s prijatelji premagal ekipo ŠD Brezje, ki je takrat igrala v 2. slovenski futsal ligi. Prav ta turnir (prej so rekli, v ŠD Brezje, da ga ne rabijo) je postal njegova vstopnica v klubski futsal, saj ga je ŠD Brezje povabilo na trening. Izkazal se je in v drugi polovici sezone 2012/2013 dosegel 12 golov.
Odločitev za futsal
»Odločil sem se za futsal,« pove danes. Bil je del mariborske futsal zgodbe, ki je iz leta v leto rasla – vse do nastopa v Ligi prvakov, ki se je igrala v Mariboru, kjer je futsal napolnil tudi dvorano Tabor. V Mariboru so ga trenirali Robert Grdović, Drago Adamič, Bojan Šprah, Dejan Kraut, Drago Adamič in Tomislav Horvat. Njegove dobre igre so mu odprle pot v tujino: najprej v Split, nato v Makarsko, zatem v Litijo, pozneje pa še v Italijo, na Poljsko, v Švico in zdaj v Avstrijo.
Hči na tribunah
»Pripravljen sem, da bi končal reprezentančno kariero. Tudi zato se tako veselim evropskega prvenstva. Veliko mojih ljudi bo na tribunah. Tudi hči, ki je zdaj že dovolj stara, da se bo zavedala, kaj dela njen oče,« pravi Fideršek, ki se posebej veseli nastopov pred domačo publiko, kjer je igral že na evropskem prvenstvu leta 2018 - Slovenija je prišla do četrtfinala.
»Ostali bodo lepi spomini na izbrano vrsto. Pogrešal bom vzdušje, ki ga imamo zadnja leta – to druženje, ta smeh, to energijo. To mi bo manjkalo,« iskreno priznava. Zato želi na tem evropskem prvenstvu dati od sebe še več, ko bo verjetno zadnjič sobo delil s svojim dolgoletnim prijateljem Žigo Čehom.
:: Nakup vstopnic za Euro 2026
Tekst: D.P.
Foto: M24.si