To je naš futsal – tako se imenuje serija šestih dokumentarcev, ki so nas pripeljali na prag evropskega prvenstva v futsalu. Tekmovanje se začne 21. 1. 2026. Slovenija bo ena od gostiteljic, v Stožicah bo igrala Slovenija, v Stožicah pa se bo odločalo tudi o evropskem prvaku.
Vabljeni k ogledu še zadnje, že šeste po vrsti, epizode. Tokrat boste spoznali kapetana Igorja Osredkarja. Pred tem smo predstavili Mateja Fiderška, Tea Turka, Marka Pečka, Žigo Čeha in selektorja Tomislava Horvata.
Željan dokazovanja
»Ati mi je vedno rekel: ko se prižge prva luč javne razsvetljave, takrat moraš priti domov. Nikoli nismo živeli v izobilju. Imel pa sem ljubezen, topel dom in hrano. Tega se sedaj še bolj zavedam, ker sem tudi sam oče. Bil sem prikrajšan za kakšne nogometne kampe, a me je to gnalo dalje. Hotel sem se dokazovati. Veliko sem treniral, na vse možne načine!« se Igor Osredkar ozre v svoje otroštvo v Litiji, kjer je začel športno pot. Sprva v nogometu pri NK Litija, prvi trener mu je bil Dore Mlakar. V futsal ga je vpeljal legendarni litijski igralec in trener Tomaž Barbek. Opozoril je nase in se preselil v ljubljanski Slovan, v nogometni ekipi je Igi igral na položaju zadnjega vezista.
V futsal
A so ga potovanja, dvakrat na dan z vlakom v Ljubljano iz Litije, utrudila in izčrpala, zato se je vrnil domov. Zanj so izvedeli v Futsal klubu Litija, kamor ga je povabil Andrej Vrhovec. V sezoni 2004/05 je Litija v ligi prvakov tudi z Igorjevo pomočjo prišla med osem najboljših. Na klubski sceni je pustil globok pečat doma (FC Litija, Futsal klub Gorica) in na tujem (Makarska, Nacional, Pula, Bubamara Cazin).
Pred skoraj 21 leti
Nase je opozoril, leta 2005 ga je selektor futsal reprezentance Darko Križman poklical na priprave. »Samo da ne narediš napake v obrambi!« mu je zabičal Križman. Igor je za Slovenijo debitiral 30. 1. 2005 na tekmi Slovenija – Nizozemska. Do danes je zbral 206 nastopov, zabil je 93 golov. Pod selektorjem Andrejem Dobovičnikom je postal kapetan, kapetanski trak je prevzel od Benjamina Melinka. Kapetan je še danes. Za Slovenijo je že zaigral na domačem evropskem prvenstvu leta 2018.
»To prvenstvo je bilo moj dosedanji vrhunec kariere. Ko se je v polnih Stožicah razprla slovenska zastava, cela dvorana pa je zapela himno … Vau, le to si lahko rečeš,« se spomni prvenstva doma, ko je Slovenija po zmagi nad Italijo (Osredkar je zabil dva gola) napredovala med osem najboljših v Evropi. Zdaj bo Slovenija spet gostila evropsko prvenstvo. »Imamo kakovost za nekaj več,« je jasen kapetan, ki pristavi: »Želim si, da so navijači spet naš veter v jadra!«
Prvenstvo je pred vrati, prva tekma pa bo 23. 1. proti Španiji (ob 20.30). »Reprezentanca je tista svetinja! Ko prideš na igrišče in oblečeš ta sveti dres, res začutiš neko odgovornost!« s takšno strastjo še danes pove Osredkar, ki je cenjen in spoštovan. »Pravi vodja! Igi je vse, kar si trener želi,« pa k temu doda Tomislav Horvat, pod katerega taktirko je Osredkar igral tako v Litiji kot v reprezentanci, v Litiji pa sta bila tudi soigralca.
Ključna opora pa Igorju v življenju ostaja družina: žena Barbara, s katero si je ustvaril dom, danes pa sta ponosna starša treh otrok.
Tekst: D.P.
Foto M24.si