Kje piše, da se morajo klubi in njihovi navijači zadovoljiti z eno lovoriko? Seveda je še prezgodaj, da bi lahko z gotovostjo napovedali razplet boja za naslov prvaka, a ljubljanske delnice zadnje čase kotirajo enostavno previsoko, da v zeleno-belem taboru tega dela sezone ne bi vsaj s svinčnikom odkljukali, odmislili in pogled usmerili drugam. Se popolnoma posvetili nekemu drugemu svetu, kjer veljajo drugačna pravila in kjer, kot radi poudarjajo trenerji, ni popravnih izpitov. Govor je seveda o pokalnem tekmovanju in – Olimpija si to trenutno pač lahko privošči – spogledovanju z mamljivo idejo dvojne krone. Konec koncev bi zmaji zgolj še enkrat naredili to, kar jim zadnje čase pogosto uspeva: spomnimo se maja 2023, pa 2019 in 2018 …
Kot zapisano, Olimpijin pokalni pedigre je vreden vsega spoštovanja. Ljubljančani so v samostojni državi v svoje vitrine pospravili, reci in piši, osem pokalnih lovorik. Polovico v prvih desetih izvedbah tekmovanja, v drugem, novejšem obdobju klubske zgodovine pa so razcvet doživeli v zadnjih sedmih letih. Skupaj s prvenstvom so pokal osvojili v sezoni 2017/18 (v finalu so napolnili mrežo Aluminija), nakar so uspeh ponovili še v sezonah 2018/19 (z 2:1 je padel mariborski rival) in 2022/23 (spet celjski stadion, spet Maribor, spet 2:1); dvojna krona se jim je izmuznila le v sezoni 2020/21 (na Bonifiki zmajem niso bili kos grofje), ko je državni prvak postala Mura.
Usoda je hotela, da se razmeroma zgodaj srečata dva od štirih prvoligašev, ki spadajo pod okrilje ljubljanske medobčinske zveze: septembra je Olimpiji nasproti stala rumena družina. S severnimi sosedi je četa Victorja Sancheza opravila brez večjih težav (0:3). V domžalsko občino jo je pot spet vodila v naslednjem krogu, ko so jo na svojem stadionu pričakale motivirane Radomlje. Tokrat zeleno-belim ni šlo tako zlahka, a so na koncu vendarle upravičili status favorita – kot tudi na naslednjih dveh tekmah. V osmini finala so bili s 3:0 boljši od Ilirije, po mestnem tekmecu so mero vzeli še Beltincem: za Bežigradom je bilo 5:2.
O tem, koliko kvalitete premore Olimpija, med drugim priča izredno razgiban seznam strelcev v pokalnem tekmovanju. Čeprav so zmaji doslej kar trinajstkrat zatresli nasprotnikovo mrežo, so se nanj več kot enkrat vpisali le trije nogometaši: poleg – pričakovano – Raula Florucza, ki je prispeval levji delež k zmagi nad Domžalami, sta to še Justas Lasickas in Dino Kojić. Z drugimi besedami, na štirih tekmah se je veselilo deset različnih igralcev, med katerimi je tudi mladi Mateo Aćimović. Sedemnajstletnik je do prvenca v zeleno-belem dresu prišel proti Beltincem in s tem ponovil zgodbo očeta Milenka izpred 29 let.
Tekst: NZS/VBi
Foto: m24.si
