Med velikane slovenskega futsala v zadnjem desetletju nedvomno spada tudi kobariški klub Oplast. Zgodovina tega športa pod Krnom sega v prejšnje tisočletje. Tako je bil decembra 1994 v Kobaridu odigran finalni turnir tekmovanja za slovenski revialni pokal (SRP), uspehi na uradnih tekmovanjih NZS pa so se začeli s sezono 2002/03, ko je KMN Oplast prvič nastopil v drugi ligi na zahodu in osvojil tretje mesto. Z njim je napovedal svetlo prihodnost, ki je sledila. KMN Oplast je dvakratni pokalni zmagovalec, še dvakrat je nastopil v finalu, prav tako pa je zbral šest naslovov državnih prvakov v mlajših kategorijah. Direktor kluba je Ivan Ručna, predsednik Branko Velišček, član uprave pa tudi kobariški župan Robert Kavčič. Oplast je bil dvakrat gostitelj zaključnih turnirjev slovenskega pokala.
V sezoni 2003/04 se je KMN Oplast prvič uvrstil med slovenske prvoligaše, pred tem je dosegel drugo mesto na drugoligaškem zahodu. V isti sezoni je bil gostitelj in finalist slovenskega pokala, s čimer je nadaljeval tradicijo teh tekmovanj, na katerih so se takrat kot po tekočem traku uvrščali v finale drugoligaši. Prvo zmago v pokalu je vknjižil 12. oktobra 2003 v Ljutomeru, ko je v mrežo prvakinje MNZ Murske Sobote, Stročje vasi poslal ducat žog (rezultat je bil 12:3). Kobariška dvorana je pokala po šivih, ko se je prvo soboto in nedeljo v marcu 2004 odvijal krstni »Final Four« v pokalu NZS. Organizacija je bila zaupana Oplastu predvsem zato, ker je bil tisto sezono drugoligaš, cilj komisije za mali nogomet pri NZS pa je bil afirmirati nove klube in okolja. Kobarid je povsem opravičil zaupanje. Oplast je v polfinalu izločil Nazarje (9:5) in se nepričakovano prebil kar do velikega finala. Tam jih je pričakal tekmec iz soseščine, KMN Puntar, ki se je medtem že uveljavil v slovenskem prostoru in dal zagon celotni posoški regiji. Prva leta sta mu sledila Amazonka in Ročinj, za njima pa predvsem Oplast iz Kobarida, ki so dolino Soče dokončno okužili s futsalom. Finale je bil za Kobaridce previsoka ovira, saj so Tolminci slavili 6:2. Toda, že v naslednjih dveh sezonah se je Oplast zavihtel na sam vrh. Ob tem, da je v sezoni 2004/05 v državnem prvenstvu dosegel peto mesto v rednem delu, končnico pa zapustil v četrtfinalu, je spisal zgodbo o prvi pokalni lovoriki. Pisati jo je začel pod bežigrajskim balonom, kjer je izločil takratnega ljubljanskega prvoligaša Metropol 7:3. V četrtfinalu bi moral gostovati v deželi desetega brata, toda ekipa Pipo iz Šentvida pri Stični je obubožala in tako je pot v Ivančno Gorico odpadla (uvrstitev v polfinale brez boja). Tam je ujela prvo veliko ribo. V tolminski telovadnici, v bistvu pa pred bučnimi svojimi navijači (Soške bombe), je izločil litijsko Sveo po boljšem izvajanju kazenskih strelov (zgrešil je Mito Kos). Veliki finale proti Puntarju se je razpletel sanjsko. Puntar je sicer večji del srečanja vodil (zadel je Kragelj), toda dobre tri minute pred koncem je Boštjan Uršič izenačil in o zmagovalcu je odločala loterija s šestmetrske črte. Le-ta je bila Kobaridcem še drugič zaporedoma (v manj kot 24. urah) naklonjena in veliko slavje pod Krnom se je začelo. Legendarni vratar Valter Konavec, kapetan Klemen Plesničar, izjemni Dragan Perendija, najboljši nogometaš v futsalu, Grega Židan, Erik Fon, Marko Berginc in soigralci so pripravili nepopisno veselje. Varovanci karizmatičnega trenerja Simona Rosiča so ga domala na identičen način ponovili leto dni kasneje v Vipavski dolini, ko je njihove vrste okrepil še Boštjan Uršič. Prav slednji je dve minuti pred piskom sirene pristreljal izenačenje proti zvezdniški zasedbi Gip Betona Mto iz Zagorja. Spet 1:1, kazenski streli. in – obranitev primata. Boštjan Uršič je zadel tudi odločilni strel s šestih metrov.
Sezona 2006/07 je prinesla menjavo generacije, vsaj morala bi jo. Davek je bil (pre)visok, saj je Oplast izpadel nazaj v drugo ligo. Pokalni polfinale je bil bolj slaba uteha, zato pa velika vzpodbuda osvojena naslova državnih prvakov v kategorijah U 21 in U 15. Po enoletnem »gostovanju« med drugoligaši, so se rdeči vrnili med elito, prav tako pa so osvojili državna naslova med 19 in 15-letniki. V sezoni 2008/09 so drugič gostili zaključni turnir pokala in se spet uvrstili v finale. Njihova polfinalna »žrtev« so bili spet sosedje iz tolminske občine, v finalu pa je zmanjkalo moči in izkušenj proti KMN Gorici. Zato pa so mladi znova posegli pa naslovih v kategorijah U 19 in U 15. V letošnji sezoni je Oplast obstal v pokalnem polfinalu (v Litiji), hkrati pa bo nastopil v prihajajoči končnici za 15. ligaškega prvaka NZS. Eden od gonilnih mož je slovenski reprezentant Rajko Uršič iz Drežniških raven, ki je včeraj praznoval 29. rojstni dan, adut je zagotovo trofejni Zoran Tesko (trener), kakor tudi vsi njegovi varovanci.
Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)