Naslednje tri nedelje se bomo spomnili dosedanjih pokalnih tekmovanj NZS. V nedeljo, 7. marca bo v litijski športni dvorani odigran finale letošnjega tekmovanja, ki bo imel dve posebni obeležji: zaporedno številko 15, ki predstavlja neke vrste jubilej in neposredni prenos na TV Slovenija 2 (predvidoma ob 17.30.uri). V dosedanjih štirinajstih sezonah je naslov petkrat pristal v Litiji, trikrat je slavil Puntar, po dvakrat mariborski Luvin in Oplast Kobarid, po enkrat pa celjski Pelikani (Maxi klub) in KMN Gorica.

Tekmovanje se je tako kot prva liga začelo v sezoni 1995/96. Resda šele po končanem državnem prvenstvu sredi aprila, toda izpeljano je bilo po vseh normativih. Nastopilo je 15 ekip: poleg prvoligašev še zmagovalci medobčinskih zvez razen Lendave in Nove Gorice. Predstavnik slednje MNZ je bil KMN Puntar, ki pa je v zadnjem hipu odpovedal potovanje v Ljutomer! Prva tekma je bila odigrana v Murski Soboti 19. aprila ob 19. uri. sodila sta Klinc s Ptuja in Kuzma s Tišine, delegat pa je bil Mariborčan Stajnko. Mila Juventus - in ne Mizarstvo Krošelj kot je bilo pomotoma zapisano pred dvema tednoma - je visoko porazil KEB Beltince 9:2, prvi zadetek pa je dosegel gostujoči napadalec Janko Dolenc. Predhodnik sedanjega litijskega moštva, KMN Inženiring Šarbek, je v osmini finala premagal koprski Čips 7:4, Poetovio je bil v Škofji Loki boljši od Alplesa iz Železnikov, mariborske Carioce v Tivoliju od KMN Vuka, medobčinski ligaš Orkan Zbelovo je napolnil mrežo ptujskega prvaka Bistro Špic (8:3), še bolj prepričljivi pa so bili novogoriški Hlapi, saj so mrežo škofjeloškega Stripy-ja zatrpali z devetimi žogami. Ljubljanska Pavka (bivša Barakuda) je na Ptuju izločila Slovenske gorice. Prost je bi lnterier. Orkan je v četrtfinalu porazil Carioce, Poetovio je doma zaustavil Hlape, Mila Juventus v Ljutomeru Interier, Inženiring Šarbek pa na Kodeljevem Pavko. Moštvo Staneta Zuleta je presenetilo še v tretje. V polfinalu je z dvema goloma Janeza Svetelška in enim, ki ga je prispeval Milan Adrinjek, razblinilo sanje o finalu Ptujčanom, v litijski športni dvorani pa so gostitelji »povozili« državnega prvaka Milo Juventus. Izid je bil kar 8:0, s štirimi goli pa se je izkazal Andrej Vrhovec, oče današnjega slovenskega reprezentanta Gašperja. Andrej je bil z 11. zadetki najboljši strelec celotnega tekmovanja. Tako sta se v velikem finalu znašla Inženiring Šarbek in Orkan. Gostil ga je Zavod za šport Tolmin. Ne samo pokalni finale, ampak in predvsem kvalifikacije za popolnitev prve lige med medobčinskimi prvaki, ker tisto leto še ni bilo drugoligaškega tekmovanja. »Šarbki«, kot so rekli takratnemu moštvu bratov Vrhovec, vodil pa jih je prvi slovenski selektor Dušan Razboršek, so bili premočan tekmec, kar je prišlo do izraza v drugem polčasu. Prvi se je končal 2:1. Za Litijane sta zadela Čarman in Vrhovec, za Zbelovčane pa je vmes izenačil Podgoršek. Po odmoru so Kos, Tesko in Fele priigrali nedosegljivo prednost 5:1, znižal je Furman, piko pa je postavil Vrhovec.

Drugo in tretjo pokalno lovoriko so osvojili Mariborčani. V osmini finala so Carioce vknjižile najvišjo zmago, saj so na Ptuju v mrežo moštva Bistro Špic pospravile kar 15 žog. Interier je slavil v Kopru proti Black & White-u 2:1, Poetovio Mila pa v Škofji Loki proti drugoligašu Tangu z rokometnim izidom 12:10. S petimi goli se je izkazal velenjski dribler Zoran Lazič. V derbiju je Luvin po kazenskih strelih izločil ljubljanski KMN Vuko, Puntar je bil boljši od ekipe Štraus '88, Mizarstvo Krošelj pa je slavil v Ljutomeru proti Meteroplastu. Odigrana sta bila dva lokalna derbija. V litijskem je Assaloni Cosmos ugnal Salamonov oglasnik 9:2, le gol manj pa so zadeli škofljeloški napadalci na gorenjskem dvoboju z Domelom. Od četrtfinala naprej sta se igrali po dve tekmi. Za presenečenje je poskrbel Puntar, ki je na obeh tekmah premagal Litijane. Junak je bil legendarni Damjan Drole. V Tolminu je dosegel zmagoviti zadetek (2:1), v Litiji pa hat trick (uporniki so slavili 6:4). Luvin je porazil Interier, Poetovio je dosegel gol več kot Carioce, Mizarstvo Krošelj pa dve zmagi s Škofjeločani. V polfinalu je Luvin že na prvem srečanju kar z 8:1 ugnal Tolmince, več dela pa so imeli Sevničani s Ptujčani. Oba finala sta pripadla Luvinu z identičnima izidoma 5:4. Glavni adut Posavcev je bil hrvaški virtuoz Sušič, ki je v tisti sezoni močno popestril slovensko sceno. Mož odločitve je bil Bojan Žunko, ki je na povratni tekmi v Mariboru odigral verjetno življenjsko tekmo. Tako je takratni reprezentančni trener Darko Križman na mariborski klopi prelisičil svojega šefa Dušana Razborška, ki je vodil zvezdniško zasedbo iz Sevnice.

Sevničani so imeli obilo težav že na začetku tretje sezone. Šele po kazenskih strelih so odnesli celo kožo v Ormožu. Zato pa so Mariborčani precej lažje zmagali proti Klubu mladih Černelavci. Litijani so drugič zaporedoma doživeli šok. V osmini finala jih je izločil drugoligaš Black & White, ki se je kasneje prebil vse do finala. Vsi ostali favoriti so se uvrstili v četrtfinale. Tam so Sevničani izločili Tolmince, Koprčani so bili boljši kot Interier, Luvin od Domela, Carioce pa od KMN Vuka. V polfinalu je bil na sporedu veliki mariborski derbi. Odločitev pa je padla že na prvem srečanju, ki sta ga vodila takratna mariborska mednarodna sodnika Silvo Borošak in Dušan Turk. Black & White je v prvem polfinalu zmagal v Sevnici kar s 5:2. Ta prednost je na koncu zadoščala za preboj v finale. Prva tekma na Obali se je končala 3:3, na povratni pod Pohorjem pa so si varovanci Darka Križmana, med katerimi sta bila tisto sezono tudi brata Gačnik s Krke na Dolenjskem, v drugem polčasu pristreljali visoko zmago 6:1.

Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)