Tokratna nostalgija je nastala v madžarski prestolnici, kjer je v polnem zamahu šesto uradno evropsko prvenstvo v futsalu. Najboljše evropske reprezentance so se prvič zbrale leta 1996 v španski Cordobi na takoimenovanem poskusnem evropskem prvenstvu, na katerem je sodil tudi naš Štefan Tivold, ki danes pri nas opravlja funkcijo komisarja za delegiranje sodnikov in njihovega kontrolorja, prav tako pa je delegat Uefe. Za uvrstitev na omenjeno tekmovanje so štele kvalifikacije za svetovno prvenstvo, na katerih je oktobra 1995 prvič sodelovala tudi reprezentanca Slovenije. V izjemno močni konkurenci je takrat kot novinka osvojila imenitno tretje mesto v Belgiji. Napredovali sta Rusija in gostiteljica Belgija.

Prvo mesto na poskusnem prvenstvu stare celine je pripadlo Španiji, druga je bila Rusija, tretja pa Belgija. Španci so v finalu slavili 5:3, štirikrat pa je zadel Vicintin, proglašen tudi za najboljšega igralca. Španija pa se je opekla na prvem uradnem evropskem prvenstvu od 20. do 28. februarja 1999, prav tako na njenih tleh, točneje v Granadi. Prve zlate kolajne ji je »snedla« Rusija na čelu z izven serijskim Konstantinom Eremenkom. Španci so se Rusom oddolžili na drugem prvenstvu, ki je bilo konec februarja 2001 v Moskvi. Za velikanoma evropskega futsala je sledilo zmagoslavje Italijanov leta 2003, ko je prvič nastopila na evropskem prvenstvu Slovenija. »Latino Azzuri«, za ketere so nastopili tudi naturizirani Brazilci, so izkoristili priložnost domače dvorane. V Caserti so v izjemno taktično obravanem finalu (24. februarja 2003), ki je bilo bolj ali manj zanimivo samo za stroko, premagali Špance z minimalnim izidom 1:0. Dominacija Špancev se je nadaljevala leta 2005 v češki Ostravi in leta 2007 v Portu. Tako so doslej Španci osvojili tri, Rusi in Italijani pa po eden uradni evropski naslov.

Španci so se povzpeli tudi na svetovni vrh. Prva tri svetovna prvenstva leta 1989 na Nizozemskem, leta 1992 v Hong Kongu in leta 1996 v Španiji so minila v prevladi Brazilcev, naslednji dve prvenstvi - četrto na prelomu tisočletja v Gvatemali in peto leta 2004 na Tajvanu - pa sta bili španski. Kot je bilo v tej rubriki že zapisano, je Fifa pripravila prvo poskusno prvenstvo novembra 1986 v Budimpešti, kjer se je prvič igralo po pravilih s petimi igralci (1 + 4). V finalu so Madžari po šestmetrovkah ugnali Nizozemce (po rednem delu je bilo 1:1), tretji so bili Italijani, četrti pa Belgijci. Preden je luč zares ugledalo prvo uradno svetovno prvenstvo, pa sta sledila še dva turnirja, februarja 1987 v španski La Coruni in septembra 1989 v Braziliji. Zanimivo, da je na slednjem slavil Paragvaj, ki je preprečil slavje gostitlejem po boljšem izvajanju šestmetrovk, kar mu je uspelo tudi v polfinalu, ko je v rednem delu iztržil 2:2 proti Nizozemcem. Brazilci so se vrnili na prestol na šestem prvenstvu leta 2008. Kot gostitelji so v velikem finalu po šestmetrovkah ugnali Špance. Redni del se je končal 2:2. Finale je bil atomski, o čemur govori tudi statistika. Razmerje v strelih je bilo 47:30, neposredno proti vratom 22:12, v kotih pa 17:11 za Brazilce. V prvi postavi so nastopili vratar Tiago, v polju pa Gabriel, Schumacher, Lenisio in Marquinho, pri Špancih pa vratar Luis Amado, Eseverri, Javi Rodriguez, Kike in Marcelo. Španci so izenačili minuto in pol pred koncem, ko je zadel Avaro. Vsi goli so padli v drugem polčasu. Sedmo svetovno prvenstvo bo leta 2012, gostitelj še ni znan. Takrat bodo odigrane tudi kvalifikacije.

Sicer pa prvi evidentirani mednarodni turnir datira v 2. in 3. april 1982, ko so se v Leidnu zbrali Španci, Italijani, Belgijci in gostitelji Nizozemci. Le-ti so tvorili neke vrsto veliko četvorko evropskega malega nogometa. Nizozemci so v finalu premagali Špance 7:3, v boju za tretje mesto pa so bili Belgijci boljši od Italijanov s 3:2. Sredi januarja 1987 je bil mednarodni turnir pod okriljem Fife tudi v Velenju. Toda, na njem so nastopali klubi malega in velikega nogometa, zato bi ga težko dali v isto »vrečo« kot zgoraj omenjene turnirje, na katerih so nastopale reprezentance. V velenjski rdeči dvorani je zmagal mariborski KMN Surovina Branik Talci, ki je v finalu ugnal belgijski Genk s 3:1. Sedanji selektor (veliko)nogometne reprezentance Matjaž Kek je dosegel dva gola, enega je dodal Celinger. Tretji je bil NK Dinamo Zagreb, četrti Kras Boys iz Nizozemske, peti madžarski Keszthely, šesti ljubljanski KMN Vuko, sedma MNK Kutina in osmi italijanski AS Marino.

Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)