Naslov letošnjega jesenskega prvaka v petnajstem ligaškem prvenstvu Slovenije je znova osvojila Litija. Ker je bil naš najuspešnejši klub malega nogometa ustanovljen na božični večer pred 27.leti (24. decembra 1982) na Vačah, je pravi čas, da se sprehodimo skozi njegovo bogato zgodovino. Glavni ustanovitelj je bil Tone Vrhovec, ki še danes drži niti kluba v svojih rokah. Moštvo, ki se je prvotno imenovalo ŠD Vače, je kasneje nastopalo pod imenom Osvežilci zraka, natanko pred dvajsetimi leti pa je bilo pri upravni enoti občine Litija registrirano kot klub malega nogometa Inženiring Šarbek. S tem imenom je novembra 1993 tudi osvojilo naslov prvaka MNZ Ljubljane (končnica je bila v litijski športni dvorani), na finalu za prvaka NZS na Ptuju pa je februarja 1994 pa bronaste kolajne. Prvi je bil velenjski Sportklub, drugi Poetovio, četrti pa Križevci. V tem obdobju je že močno dišalo po ustanovitvi slovenske lige, vendar pa je bila litijska uvrstitev vanjo trnova.
V finalu uradnega prvenstva MNZ Ljubljane je Inženiring Šarbek na ljubljanskih Prulah izgubil po šestmetrovkah proti ekipi KMN Vuko (tekma dveh izjemnih tekmecev se je končala brez gola), zato si je moral vstopnico priigrati na dodatnem kvlaifikacijskem turnirju 10. junija 1995 v Škofji Loki. Tam so slavile mariborske Carioce, »Šarbki« so bili drugi, tretje mesto so osvojili gostitelji (Stripy), četrto pa Puntar, ki je moral uvodno sezono med prvoligaši preskočiti in počakati na priložnost naslednje leto. Tolminci so jo izkoristili na kvalifikacijskem turnirju 25. maja 1996 v domači »telovadnici«, dogajanje, ki bi ga lahko primerjali z današnjimi dnevi slovenskega futsala, pa je zaokrožil prvi finale slovenskega pokala. V njem se je litijski klub prvič v svoji zgodovini okitil z zlatimi kolajnami. Klub, ki se je kasneje imenoval Assaloni Cosmos, Lesna industrija Litija, Svea Lesna Litija in Svea, danes pa nosi (samo) ime po svojem kraju, je v naslednjem desetletju nanizal izjemno serijo. Liitjani so na dosedanjih uradnih tekmovanjih zbrali nedosegljivih 24 lovorik. Na uradnih državnih prvenstvih so bili sedemkrat zlati, po trikrat pa srebrni in bronasti. V pokalu imajo pet zmag, eno drugo in dve tretji mesti, tem pa so dodali še tri zmage v super pokalu. Prišteti je treba lovorike na tekmovanjih mladih, s katerimi v litijskem klubu kontinuirano delajo od mlajših dečkov do mladincev. Delo poteka pod strokovnim vodstvom bivših litijskih reprezentantov. Nekaj legend: Andrej Vrhovec, Vojko Majcen, Mito Kos, Dušan Razboršek, Darko Fele, Tomaž Barbek, Igor Čarman. Med velikane velja omeniti tudi »deklici za vse« Staneta Kokalja in Mirka Plaznika.
Liitjani so posegli tudi po vrhu neuradnega tekmovanja za pokal občinskih prvakov (POP), prav tako so dobili oba največja turnirja v Ljubljani. Dnevnikovega na Kodeljevem so osvojili 17. januarja 1999, ko so v finalu, ki ga je prenašala TV Slovenija, po kazenskih strelih ugnali Perspektivo, pri kateri sta zgrešila Željko Mitrakovič in Darko Birjukov, današnji trener NK Domžale. Konec decembra 2000 je litijsko moštvo slavilo na prvem Ekipinem turnirju za Bežigradom, na njem pa je svoj prvi vrhunec dosegla generacija na čelu z Darkom Tokičem in Dejanom Simičem. In vendar smo našli tekmovanje, ki ga Litijani niso osvojili. To je slovenski revialni pokal (SRP). Pa veste zakaj? Ker v njem niso tekmovali.
Vsi našteti uspehi ne bi imeli pravega sijaja, če ne bi
Litijani dosegli neponovljivega mednarodnega uspeha. Le-ta se je zgodil 9.
oktobra 2004, ko so zmagali na turnirju za evropski pokal (futsal liga prvakov)
v Azerbajdžanu in se uvrstili med najboljših osem klubov na stari celini.
Litijani so bili prvi klub iz Slovenije, ki se je v sezoni 2000/01 uvrstil v
takrat novo ustanovljeno uradno evropsko klubsko tekmovanje. Že krstno leto je
klub doletela čast, da je bil organizator enega izmed turnirjev prvega kroga.
Tako je v nabito polni litijski športni dvorani gostoval prvi uradni evropski
klubski prvak Playas de Castellon z več kot polovico španskih profesionalcev,
ki še danes kotirajo v vrh evropskega in svetovnega futsala. Medsebojna tekma
med našim in španskim prvakom se je končala s pričakovano zmago slednjega
(4:2), na srečanju pa sta se posebej izkazala legendarni litijski vratar Vojko Majcen in strelec zgodovinskega
prvega zadetka slovenskih klubov v evropskem pokalu, Damir Matanič. Nepozaben večer pa so dočakali v daljnem
Azerbajdžanu. Po zmagi nad gostitelji (4:3), je prišla na vrsto odločilna tekma
proti italijanskemu prvaku Arzignano Grifo. Tekemci so si pristreljal inavidez
nedosegljivo prednost, tedaj pa Litijani zaigrali z vratarjem v polju in
šokirali favorite. Zmaga 6:5 jim je že pred zadnjim krogom prinesla prvo mesto
v skupini. Nastop na polfinalnem turnirju v belgijskem Charleroiu je bila
smetana na torti. Po pričakovanjih sicer nova presenečenja niso bila možna,
toda španski (Interviu Boomerang), belgijski (Action 21) in portugalski prvak
(Sporting) so spoznali, da Slovenci igrajo pravi futsal. Vse predstave so bile
všečne, z njimi so naši prvaki dokazali svoje vrhunstvo in opravičili uvrstitev
med velikih osem. Litija je zaigrala v evropskem pokalu petkrat. Njena bilanca
je šest zmag, deset porazov in en remi. Kralj strelcev slovenskih dvoran Tomi Horvat je zabil kar 18 golov, Igor Osredkar, Senudin Džafič, Denis
Ibrišimovič in kapetan Borut Kristan
pa po pet. Najvišja zmaga je bila dosežena prvo sezono proti makedonski
Vetadžoki iz Prilepa (11:2). Litijske uspehe sta v zadnjih dveh letih dopolnila
Gorica in Puntar Casino Safir, ki sta se prebila med najboljšo
šestnajsterico.
Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)