Slovenija bo letos še šestič nastopila na evropskem prvenstvu, ognjeni krst pa je doživela pred slabimi 14 leti. Evropsko prvenstvo je gostila Italija. „Naši so se pred odhodom na prvenstvo zbrali v Ankaranu, zadnji trening pa so opravili na Škofijah. Z Obale jih je naslednje jutro vodila pot do letališča v Benetkah, kjer so poleteli proti Napoliju,“ se Stane Damiš, kronist slovenskega futsala, bil je v delegaciji, spominja odhoda na EP.

Delegacijo reprezentance sta takrat vodila takratna podpredsednik NZS Črtomir Špacapan in predsednik komisije za mali nogomet Zdravko Golob, v so bili še Uroš Stanič, Gorazd Jakopič, Štefan Tivold in Stanko Damiš. Selektor izbrane vrste je bil Darko Križman, trenerja Franci Ravnikar in Milko Verboten, fizioterapevt Branko Mihelič, ekonom pa Igor Benčič. Za Slovenijo so igrali Marjan Dermastija, Denis Ibrišimovič, Jože Gačnik, Mile Simeunovič, Senudin Džafić, Dejan Simič, Tomi Horvat, Denis Delamea, Valdi Lakoseljac, Mito Kos, Dejan Kraut in Danilo Kurnik, drugi vratar pa je bil Marko Pungartnik.

Džafić dosegel prvega

„Po namestitvi v luksuznem hotelu ob avtocesti izven Napolija, se je reprezentanca takoj odpravila na prvi trening, naslednji dan pa je že odigrala uvodno tekmo z gostitelji. Dvorana Palajacazzi v Aversi je bila polna bučnih italijanskih navijačev, ki jih je že po štirih minutah in pol utišal Senudin Džafić ter dosegel vodstvo in prvi slovenski gol v zgodovini velikih tekmovanj,“ nadaljuje svoje spomine Damiš o tekmi, ki jo je Slovenija tesno izgubila – 1:2 je bilo. Drugi dve srečanji so naši odigrali v Caserti, Rusi so nas porazili po pravi drami (4:3), Tomislav Horvat pa je imel v nogah celo akcijo za remi. Na zadnji tekmi pa so bili Čehi premočni (3:8), manjkala sta poškodovani vratar Dermastija in kaznovani Džafić.

Polne dvorane

„To je bilo vrhunsko tekmovanje, kjer je sodelovalo najboljših osem ekip Evrope. Uvodno, tudi otvoritveno tekmo, smo igrali proti Italiji. Dvorane so bile polne. Tega ne pozabiš kar tako!“ še danes navdušeno razlaga Tomislav Horvat, ki je bil s štirimi zadetki najboljši strelec Slovenije. Prvo ime selekcije pa je bil zagotovo Mile Simeunovič, ki je takrat na klubski ravni blestel v dresu ruskega Norilska. „Sam osebno nisem razmišljal, da bi se morda s pomočjo iger na EP prodal. Bolj ali predvsem sem mislil na to, da bi za dva gola premagali Čehe in se uvrstili v polfinale. Ta tekma se nam ni posrečila,,“ dodaja Horvat.

Domov z navijači

V naši vrsti je bil tudi Mito Kos, ki je na prvenstvo potoval z letalom, čeprav se še danes zelo boji letenja. Nazaj se je vrnil za razliko od ostalega dela delegacije z avtom, prostor zanj so v vozilu našli zvesti slovenski navijači. Kos prizna, da je strah pred letenjem ostal, takisto pa lepi spomini na Italijo 2003. „Še nekaj je treba vedeti – takrat ni nihče pričakoval, da se lahko uvrstimo na evropsko prvenstvo. Bili smo dobri, tudi kemija je bila prava,“ navrže Mito Kos, ki je kasneje deloval tudi kot trener, danes pa po njegovih futsal stopinjah stopa tudi njegov sin.

Slovenija na Euro 2003:

Italija – Slovenija 2:1
0:1 Džafić (5.), 1:1 Vicentini (6.), 2:1 Montovanelli (12.)
Slovenija.: Dermastija, Ibrišimović, Gačnik, Simeunović, Džafić, Horvat, Delamea, Simić, Kraut, Kos, Lakoseljac, Pungartnik

Rusija – Slovenija 4:3
1:0 Nikolajev (15.), 2:0 Gorin (27.), 3:0 Maličev (30.), 3:1 Džafić (32.),
3:2 Horvat (33.), 4:2 Grigorijev (38.), 4:3 Horvat (40.)
Slovenija: Dermastija, Ibrišimović, Gačnik, Simeunović, Džafić, Horvat, Simić, Kurnik, Kraut, Lakoseljac, Guček, Pungartnik

Slovenija – Češka 3:8
0:1 Dlouhy (7.), 0:2 Sluka (8.), 1:2 Horvat (11.), 1:3 Blažej (16.), 1:4 Dlouhy (28.),
1:5 Musial (30.), 2:5 Lakoseljac (31.), 3:5 Horvat (33.), 3:6 Roman Mareš (37.),
3:7 Roman Mareš (37.), 3:8 Sluka (38.)
Slovenija: Pungartnik, Guček, Gačnik, Simić, Lakoseljac, Horvat, Delamea, Ibrišimović, Kurnik, Simeunović, Kos, Dermastija.

Tekst: D.P.
Foto: Nzs.si, Arhiv S.D.