V rubriki #spoznaj sodnika# smo se pogovarjali z novim mednarodnim sodnikov futsala , ki prihaja iz MDNS Nova Gorica. Petintridesetletni Alen Božič iz Vipave- po izobrazbi dipl. ekonomist-, se na FIFA listi nahaja od leta 2026, potem ko je svetovna nogometna zveza decembra potrdila njegovo uvrstitev na mednarodno listo futsal sodnikov.

Božič je izpit za sodnika pripravnika opravil v letu 2008 ter nato leta 2013 sodniško pot začel v Futsalu, kjer je bil z letom 2015 uvrščen na državno Futsal listo. Najstarejši izmed štirih otrok v družini je na nivoju 1. SFL debitiral 16. oktobra 2016 na tekmi Siliko- KMN Sevnica, v zadnjih letih pa je sodil na mednarodnih klubskih in reprezentančnih turnirjih Futsal week.

Kot mednaerodni sodnik je prvič deloval tudi na finalni tekmi 31. sezone slovenskega futsal pokala Terme Olimia, ko sta se 8. marca v Podčetrtku pomerila Siliko in FK Dobovec.

Če bi te nekdo opisal v eni povedi – kaj bi rekel, da si?

Temperamentna in zagnana oseba, ki uživa v izzivih in je vedno v gibanju.

Kaj je tvoja najljubša stvar izven nogometa, ki ti polni baterije?

Različne športne aktivnosti, potovanja ter čas, preživet z družino, mi pomagajo ohranjati ravnovesje.

Kaj mora biti pred tekmo “obvezno” – glasba, kava, tišina ali nekaj čisto tretjega?

Posebnega rituala nimam. Med ogrevanjem se osredotočim na ekipe in igralce, si ustvarim sliko o poteku tekme ter se pripravim na situacije, ki lahko odločilno vplivajo na dogajanje.

Kaj te je pri sojenju najbolj pritegnilo?

Kombinacija odgovornosti, dinamike in izziva sprejemanja hitrih odločitev v zahtevnih okoliščinah.

Kaj je najbolj neprijetna stvar, ki jo sodnik redno doživlja, pa se o njej malo govori?

Nenehen pritisk in kritike, tudi ob pravilnih odločitvah. Sodniki so stalno pod drobnogledom, kjer je toleranca do napak bistveno manjša kot pri drugih udeležencih igre. Kritizirani smo že zaradi napačno dosojenega avta ali kota, medtem ko se napake igralcev, tudi zgrešeni kazenski udarci pogosto hitro pozabijo.

Kakšen si na igrišču – bolj oster ali bolj komunikativen?

Načeloma nisem preveč komunikativen. Usmerjen sem v to, da se igra odvija tekoče. Kriterij prilagajam posamezni tekmi, veliko poudarka pa namenjam preventivi. Ko situacija to zahteva, sem zelo odločen in nepopustljiv.

Katera odločitev je težja: enajstmetrovka ali rdeči karton?

Težja odločitev je rdeči karton, saj je pri njej potrebno upoštevati več dejavnikov, poleg tega pa se lahko zgodi kjerkoli na igrišču ali celo izven njega. Kazenski udarec je omejen na kazenski prostor, kar nekoliko zoži okvir presoje.

Katera tekma ti je ostala v najlepšem spominu in zakaj?

Prijateljska tekma med Srbijo in Španijo v Vranju. Vse je potekalo na izjemno visoki ravni – organizacija, tempo igre, zahtevne odločitve in odlična atmosfera. To je bila tudi moja doslej najpomembnejša tekma v tujini.

Povej eno smešno ali nenavadno situacijo s tekme, ki ti je ostala v spominu.

Na mladinski tekmi v Postojni, na zelo razmočenem igrišču, se mi je tik pred koncem strgal podplat čevlja in sem do konca tekme ostal bos. Na srečo se je to zgodilo tik ob zaključku tekme.

Če pogledaš svojo pot do danes – kaj je tvoj naslednji velik cilj v sojenju?

Za mano je 18 let sodniških izkušenj. Glavni cilj, postati mednarodni futsal sodnik, sem dosegel. Zdaj je moj fokus na kakovostnem sojenju tekem, ki so mi zaupane, in na nadaljnjem razvoju – kam me bo ta pot pripeljala, pa bo pokazal čas.

Tekst: NZS/ ŽD