Ste eden izmed treh nogometašev, ki so v letošnji prvoligaški sezoni nastopali v majicah dveh rezličnih klubov. Se je bilo težko prilagoditi na novo delovno okolje?
Po pravici povedano niti ne. Fantje so me namreč odlično sprejeli in takoj sem začutil njihovo dobrodošlico. Zaradi tega mi je bilo vse skupaj precej lažje.
Z menjavo klubske sredine ste takrat presenetili marsikoga. Kje so se skrivali razlogi za takšno odločitev?
Rudarju sem se z veseljem pridružil, ker so me v ekipi želeli že zadnja tri leta. To je tudi glavni razlog za mojo odločitev..
Ste obdržali stik z bivšimi soigralci in kako pozorno spremljate predstave Olimpije po vašem odhodu?
Predstave Olimpije še vedno spremljam, saj me predvsem zanima, kako gre mojemu prijatelju Andražu Šporarju. Tudi stik z bivšimi soigralci sem seveda obdržal..iz moje strani ne bi bilo prav nič lepo, če bi recimo kolege izbrisal iz telefonskega imenika oz. storil kaj podobnega. (smeh)
Za defenzivnega vezista dosegate nadpovprečno veliko število zadetkov. Se vam je kateri izmed njih vtisnil posebaj v spomin?
Pošteno povedano se veselim vsakega zadetka posebaj. Če bi že moral katerega izspostavit,bi rekel, da je to bil prvi zadetek v Prvi ligi, pri mojih osemnajstih letih.
Ste eden izmed nogometešev, ki je svojo srečo skušal poiskati tudi v tujini. Kaj je šlo narobe pri Iraklisu?
Prvi mesec in pol je bilo vse v najlepšem redu, dokler se ni zgodila menjava trenerja. Novi trener mi je že ob prihodu dal vedeti, da pri njemu ne bom v prvem planu. Na srečo pa sem takrat dobil ponudbo Olimpije in se nemudoma odločil za povratek domov.
Moram priznati, da zelo slabe, saj nisem bil pripravljen na njihove igrice. Še enkrat povdarjam, Bogu hvala, da sem Grčijo tako hitro zapustil.
Kaj menite, da je vaša največja prednost in katere elemente svoje igre morate še izboljšati?
Osebno sem mnenja, da je moja največja vrlina razigravanje soigralcev. Izboljšal bi po drugi strani lahko še marsikaj, ampak mislim, da ni več časa za to. (smeh)
Tako pri Kopru, kot tudi kasneje pri Olimpiji ste na svojem hrbtu nosili številko 23. Lahko rečemo da ste nekoliko vraževerni? Zakaj ste pri Rudarju izbrali 28?
Izbral bi jo tudi v Velenju, ampak je žal zasedena. Nosi jo namreč Denis Klinar.
Pri Rudarju vam trener zaupa pomembno vlogo, vi pa se mu oddolžujete z odličnimi predstavami na igrišču. Ste zadovoljni z dosedanjim učinkom v Velenju ter vlogo v tem moštvu?
Zagotovo sem zadovoljen,ker mi trener zaupa in dodeljuje pomembno vlogo v ekipi.To igralcu največ pomeni.
Kakšen način dela goji Aleš Čeh in kako so vas sprejeli novi soigralci?
Trener Čeh zagovarja trdo delo,saj se zaveda, da lahko le na ta način dosežemo zastavljene cilje.
Po slabem uvodu v letošnje prvenstvo se moštvo Rudarja počasi pobira. Do kam seže domet vaše ekipe in kje se vidite ob koncu prvenstva?
Mislim da naša ekipa napreduje iz tekme v tekmo, tako da se nadejam tretjega, četrtega mesta ob koncu prvenstva.
V prejšnjem krogu ste stopnjevanje forme potrdili z visoko zmago v Novi Gorici in čudovitim zadetkom v uvodnih minutah srečanja. Bo sedaj lažje?
Gorico v tem trenutku štejemo za neposrednega konkurenta, tako da je ta zmaga za nas še toliko bolj pomembna. Poleg tega pa smo končno dosegli tudi prvo gostujočo zmago v tej sezoni.
Ta konec tedna odhajate na gostovanje v Mursko Soboto. Kakšna so vaša pričakovanja pred tekmo s trenutno zadnjim moštvom lige?
Pričakujemo težko tekmo. Nogometaši Mure so v tem trenutku kot ranjeni levi. Čeprav vsi vemo, da je takrat lev najbolj nevaren, vseeno pričakujem pozitiven rezultat.
Dalibor Radujko, ki je junija letos dopolnil 27. let, nam je med pogovorom zaupal tudi svoje bodoče načrte. Brez nogometa seveda ne bo šlo. Simpatični Primorec se namreč v prihodnosti vidi kot trener mlajših selekcij oziroma pomočnik prijatelja Elvisa Bašanoviča-novinca med agenti, pri iskanju mladih nogometnih talentov.
.jpg)
