Ženska članska nogometna reprezentanca je pod taktirko selektorja Saše Kolmana s svojimi igrami in uspehi zaznamovala leto 2025.

Slovenke so se v UEFA Ligi narodov iz lige B zavihtele med evropske izbranke, med 16 najboljših. Poleti je našo reprezentanco v goste povabila svetovna velesila Avstralija, jesen pa je minila v znamenju žreba kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2027. Žal pa naših nogometašic poškodbe niso obšle.

Kako bi ocenili leto 2025?

Na leto 2025 se oziram s ponosom. Uspel nam je preboj med najboljše v Evropi, beležimo zgodovinske uspehe ženskega nogometa v Sloveniji. Niso nam pripisovali dosti možnosti, da bi lahko sploh kdaj prišli med evropsko elito, v ligo A, kjer smo zdaj. Zato smo še toliko bolj veseli in ponosni. To je tudi leto, ko smo dokazali, v prvi vrsti predvsem sebi, da zmoremo in da lahko naredimo korak naprej.

Kako bi opisali ta preskok, ki se je zgodil v reprezentanci?

Nič drugače nismo delali kot do zdaj. Tu ni hude filozofije. Ves čas delamo po določenih standardih in ustaljeni metodologiji. Edina razlika pa je, da so dekleta začela verjeti v to, kar jim govorimo že nekaj časa. Ko enkrat začneš verjeti vase in se prepričaš, da lahko tekmuješ na tako visoki ravni, in ko začne ekipa dihati kot eno, potem se zgodi tak rezultat, kot smo ga dosegli. Ključen je bil premik v glavah igralk.

Na katerih ključnih tekmah so reprezentantke udejanjile navodila vašega štaba?

V našem štabu, ki premore dragocene igralske in trenerske izkušnje, smo si ves čas prizadevali, da bi igralke prepričali, da zmorejo. Štab je naredil vse, da so imele punce optimalne pogoje za delo, imeli pa smo tudi nekaj prelomnih tekem. Prva je bila že lani, ko smo se na prijateljski tekmi pomerili s Finsko. Drugi dve pomembni tekmi sta bili z Avstrijo v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Kljub porazoma smo na obeh tekmah dokazali, da se z Avstrijkami lahko enakovredno kosamo. Najbolj prelomna pa je bila tekma z Irsko v letošnji Ligi narodov, ko je Slovenija zmagala s 4:0 in verjetno odigrala svojo najboljšo tekmo v zgodovini. Nadalje pa smo v Avstraliji, ki nas je poleti povabila v goste, na dveh tekmah dobili potrditev tega, kar smo že vedeli – da zmoremo igrati proti najboljšim. Prijateljski tekmi bi ocenil kot izjemni izkušnji tako za štab kot za igralke.

Ker ste bili v Ligi narodov tako uspešni, je bilo poleti in jeseni dovolj časa za korak naprej pri formiranju ekipe.

Žal je bil to tudi čas, ki so ga zaznamovale poškodbe. Po tako uspešnem obdobju imamo veliko smolo, saj so se poškodovale Sara Makovec, Špela Kolbl, Sara Gradišek in Korina Lara Janež. Pripravljamo se na prihodnje leto in iščemo rešitve, kako bomo nadomestili nekatere nosilke v naši igri. Razmišljamo, kaj lahko spremenimo in kaj lahko obrnemo, da bomo še bolje pripravljeni.

Štiri poškodovane igralke so velik udarec. Kako ste se kot selektor lotili iskanja rešitev?

Zavedamo se, da smo majhna država in zaradi tega omejeni z izborom igralk. Smo tudi država, v kateri je ženski nogomet šele na začetku svojega vzpona. Rešitve pa vedno iščeš na podlagi igralk, ki jih imaš. Tu ni pomemben sistem, ključne so igralke. Temu primerno ukrepamo. Ob tako številnih poškodbah ni časa za jokanje. V takšni situaciji pogledaš na klop in najdeš rešitev v eni od tistih igralk, ki čakajo na svojo priložnost. Cilj je, da sistem čim manj spreminjamo, saj je jasno, da deluje solidno in korektno. V takšnem položaju smo bili že pred tekmo z Avstrijo, pa tudi prej smo že imeli poškodbe, čeprav še nikoli tako številne. Marsikatera igralka s klopi je že znala presenetiti, s čimer si je potem izborila mesto v prvi enajsterici. Upam, da se takšen scenarij ponovi.

V prvih novembrskih dneh je bil opravljen žreb kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Slovenija, ki je prvič v zgodovini del elitne lige A, bo igrala v skupini A4 skupaj z Nemčijo, Norveško in Avstrijo. Kako je bilo v takšni eminentni družbi na žrebu?

Zelo sem bil ponosen nase, na svojo ekipo, strokovni štab in nogomet v Sloveniji, ko sem se videl v takšni druščini. Godile so besede kolegov, ostalih selektorjev in vodij delegacij, ki so nam čestitali za dosežke. Vseeno pa se zavedamo, da je to preteklost. Pred nami so kvalifikacije za svetovno prvenstvo, Slovenija pa prvič v zgodovini vstopa v takšne kvalifikacije kot članica elitne lige A evropskega reprezentančnega nogometa.

Pred reprezentanco so izvrstne tekme.

Zdaj moramo začeti razmišljati, kako naprej. Večkrat sem že povedal, da bomo v ligi A mi v vlogi Davida, ki se bori proti Goljatu, saj to naše tekmice — Nemčija, Norveška in Avstrija — zagotovo so. V kvalifikacije moramo z našo miselnostjo in zavedanjem, da lahko igramo proti vsakomur in da lahko presenetimo marsikoga.

Kaj vas dejansko čaka v kvalifikacijah?

Na strani Nemčije in Norveške so zgodovina, rezultati in izkušnje. Nemke so osemkratne evropske prvakinje, dvakratne svetovne prvakinje in olimpijske prvakinje. Norveška se lahko pohvali z zlatom z evropskega in svetovnega prvenstva ter z olimpijskih iger. To sta državi, v katerih že desetletja igrajo vrhunski ženski nogomet in vanj tudi veliko vlagajo. Tako v Nemčiji kot na Norveškem imajo širok nabor igralk ter poklicno ligo članic. Zavedamo se, da bosta Nemčija in Norveška zelo visoki oviri, a tako smo mislili tudi pred tekmama z Irsko in Avstralijo. Avstrijke, naše tretje tekmice v kvalifikacijah, pa dobro poznamo. Pred letom dni smo igrali z njimi in imamo še nekaj neporavnanih računov. To bodo tekme, ki jih moramo izkoristiti, da dobimo nove izkušnje. Igrali bomo na velikih stadionih, pred številčnim občinstvom — takšne tekme potrebujemo, če želimo napredovati. Na podlagi zbranih izkušenj si bomo nekoč upali razmišljati še o koraku naprej ter uvrstitvi na veliko mednarodno tekmovanje.

Kakšne pa so ambicije za to tekmovanje?

Tako v nogometu kot v življenju je treba biti skromen. Vendar pa to ne pomeni, da nismo samozavestni. Pred tekmo nikoli ne iščemo alibijev in se ne predajamo vnaprej. Zakaj pa bi se? Večkrat smo že presenetili. Kdo pa pravi, da ne moremo spet? Tako v ligi C kot v ligi A je priprava na tekmo ista. Nasprotnike bomo spoštovali, se nanje ustrezno pripravili in na vsaki tekmi igrali na zmago. V kolikšni meri bomo uspešni, bo odvisno od več dejavnikov. Mi moramo gledati nase. Ponosni smo, kako daleč smo prišli, a tu se zgodba ne sme končati. Želimo narediti korak naprej. Iz tega se moramo vsi nekaj naučiti in to izkoristiti. To je nagrada za vse nas. Takšen način razmišljanja je po mojem mnenju recept za dolgoročen uspeh.

Tekst: Drago Perko/za Naš nogomet december 2025
Foto: M24.si