Selektor slovenske reprezentance Andrej Dobovičnik je pred nadaljevanjem svojega dela in novim ciklusom pomladil slovensko vrsto, v katero je vpoklical tudi 22-letnega Gaja Rosiča, študenta komunikologije, ki že sedmo sezono nosi dres državnega prvaka Puntarja Casina Safir.

Kaj pomeni poziv v reprezentanco, za katero ste debitirali oktobra 2008 proti Braziji?

»To je nagrada za vseh sedem sezon, od kar igram futsal. Dejansko pa je to vzpodbuda za nadaljne delo. Še kako mi je jasno, da vpoklic ne pomeni še nič. Igral sem v Braziliji, potem me dolgo ni bilo poleg. Kot sem rekel, moram se dokazovati. Iz tekme v rekmo, da bom z dobrimi predstavami postal stalni član reprezentance.«

Kaj lahko sami ponudite spremenjeni zasedbi?

»Selektor je tisti, ki bo povedal, kaj od mene pričakuje. Vsekakor je moja prednost, da sem levičar, ki jih reprezentanca nazadnje ni imela. Čeprav sem mlad, pa premorem precej izkušenj, saj sem bil član mlade reprezentance, ki je igrala na evropskem prvenstvu. Precej izkušenj sem si pridobil tudi s Puntarjem v ligi prvakov.«

Romunija je gostovala v Sloveniji pred mesecem dni.

»Romunov nisem videl, ker me takrat ni bilo v Sloveniji. Poznam pa par igralcev, ki so bili člani Deve, s katero smo se merili v ligi prvakov. Romunija je na ravni kot mi, ne sodijo v svetovni vrh, a se uvrščajo na velika tekmovanja. Vprašanje je, s kakšno ekipo se nam bodo zoperstavili. Vsekakor pa znajo igrati. Ne smemo jih podceniti.«

Sedem let ste igrate v Tolminu. Kako ste sploh prišli v futsal?

»Včasih sem živel v Ljubljani, za vikende sem hodil na Primorsko v okolico Tolmina in Kobarida. Za vikende sem brcal na igriščih, večkrat sem bil sam, včasih je bilo tudi kaj družbe. V Podbrdu, kjer danes živim, smo sestavili vaško ekipo, v osmem razredu smo začeli hoditi po turnirjih. Na enem od teh me je opazil Boštjan Uršič, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem, ker me je priporočil upravi Puntarja, pri šestnajstih sem se pridružil ekipi, ki jo je vodil Miran Muellner.«