Proen Maribor je uspel obraniti naslov državnega in pokalnega futsal prvaka. Na klopi zasedbe je sedel hrvaški strokovnjak Robert Grdović, ki je trener od leta 2010. Sprva v ekipi Zagreb Zapad, potem pa v Nacionalu, s katerim je bil po dvakrat državni in pokalni zmagovalec, štirikrat je redni del sezone sklenil na 1. mestu. Lani je sprejel izziv in odšel v Maribor.

Sezone je konec.
„Zelo sem srečen. Vesel in ponosen sem, ker se je tako končalo. Ne glede na to, da smo igrali štiri tekme, dve smo sebi v prid odločili po penalih, eno pa dobili s 5:0, smo zasluženo prvaki. Tudi po prikazani igri smo si zaslužili to lovoriko. Ne pozabite – naša ekipa je do zadnje minute držala rezultat 1:1 z evropski prvakom. Moji fantje in strokovni štab so kot pravi levi odigrali celo sezono. Osvojili smo dva naslova. Po igri in prikazanem smo bili precej dominantnejši kot vsi ostali.“

Izteklo se je po vaših željah.
„Zelo sem zadovoljen s svojo prvo izkušnjo v Sloveniji. Prej sem razmišljal, da si pred začetkom prvenstva nisem predstavljal, da se lahko tako uspešno konča. Po 40 minutah smo izgubili eno samo tekmo. Igrali smo tudi ligo prvakov. Boljše sezone si ne bi mogel želeti. Hvaležen sem upravi na čelu s predsednikom Vinkom Gajserjem za izkazano zaupanje. Upam, da sem ga upravičil. Veliko sem se naučil pri njih.“

Uspehov ni manjkalo. Bi kaj izpostavili?
„Spet smo poskrbeli, da se bo liga prvakov igrala v Mariboru. To je velika stvar in velik uspeh. Hkrati pa tudi velik motiv in izziv za vse nas.“

Pa ostaniva še malce pri 4. tekmi finala 1. SFL, Litija je vodila, narekovala tempo, potem pa vaša zmaga.
„Litijani so igrali precej agresivneje, saj so vedeli, da jim je to zadnja priložnost. Pokazali so drugačen obraz. Treba pa je priznati, da smo imeli pri vodstvu 1:2 dve zreli priložnosti. Če bi dosegli gol ali dva, in ušli, se Litijani ne bi več vrnili. Potem so se vrnili v igro. Na srečo to ni na koncu odločalo. Moji fantje so dominirali, nismo se predali, verjeli smo do konca. Nekdo bo rekel, da je to slučaj. To je kvaliteta. Pri streljanju 6-metrovk pa smo bili prisebnejši. Tudi penali so del futsala.“

Precej srečno in spretno ste prišli do 6-metrovk. Žoga v zadnji minuti rednega dela ni in ni hotela v gol Litije.
„Nisem preveč razmišljal. Vedel sem, da bomo imeli priložnost, da se bo pojavila. Takrat moramo zabiti gol. Ko je Nerko zgrešil, sem še vedno verjel. Čeprav... Taka priložnost 40 sekund do konca se mora izkoristiti. Potem pa je Žiga dosegel gol. Imeli smo tudi nekaj sreče. Penali so loterija, spet se je izkazal Damir Puškar. Če se vrnem na začetek tega pogovora: naš triumf je zaslužen. Menim, da smo celo sezono igrali najboljši futsal! Čeprav je Litija to serijo odigrala dobro. A zmagala je ekipa.“

Kako dalje?
„To je zdaj vprašanje za upravo. Fantje so pokazali, da so sposobni, dobri in da precej veljajo. Liga prvakov bi morala biti dovolj velik motiv za upravo in mesto, da zadrži ekipo v tej postavi. Z dvema okrepitvama bi se spogledovali še z višjimi mesti. Počakamo 10,15 dni.“

Pa vi? Vas mika nadaljevanje dela v Sloveniji?
„Da, ostal bi. A kot sem poudaril: treba je zadržati jedro ekipo in dodati še dva kvalitetna igralca. Morda kar reprezentanta. To bi bilo dobro tudi za slovensko reprezentanco, ki jo čaka prihodnje leto evropsko prvenstvo. Številni reprezentanti bi tako vadili skupaj.“

Kakšni okrepitvi potrebujete?
„Levičarja in univerzalca. Dosedaj smo imeli pri levičarjih le Alena Fetića, ki je moral igrati cele tekme. Da pa bi povezali obrambo in napada, pa potrebujemo še enega univerzalnega igralca. Ne toliko takega, da bi veliko znal. Takih imamo dovolj.“

A tudi taka ekipa, kot ste jo imeli, je na turnirju elitnega dela lige prvakov izvrstno parirala kasnejšemu evropskemu prvaku Inter Movistarju.
„S Španci smo v času turnirja stkali pristne vezi, nekaj sem jih poznal že prej, tu mislim na športnega direktorja Interja Movistarja, ki je zasluženo prvak. V finalu sem pričakoval več od Sportinga.“

Niste bili tako daleč, da bi prvaka izločili iz pokala Uefa Futsal Cup.
„Do zadnje minute smo držali rezultat 1:1, za napredovanje smo potrebovali zmago. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi pri 1:! zadeli.“

Ste okrepljeni sposobni za kaj več?
„Če ekipa ostane in dodamo še dve okrepitvi, se ne bojimo nikogar. Čaka pa se trenutek, ko bo eni od ekip iz Slovenije, Srbije ali Hrvaške uspelo priti na finalni turnir lige prvakov. Da se dokaže, da ne igra denar, ampak igralci. Sedanji udeleženci imajo po pet, deset milijonov evrov proračuna, mi 100.000 evrov. Zato so take tekme za igralce in nas trenerje velika nagrada.“

V tem slabem letu ste dobro spoznali tudi slovensko ligo.
„Tu bi izpostavil Bronx, Litijo, Oplast in Puntar, ki se je ob koncu sezone dvignil. Tudi Sevnica je zelo organizirana ekipa. Liga je specifična: tujih igralcev praktično ni, zato se lahko mladi razvijajo in veliko igrajo. Morda bi bilo dobro, da bi bile tekme na sporedu ob sobotah. Večina ob petkih še dela ali študira. Ste pa v Sloveniji korak pred vsemi pri medijskem pokrivanju futsala in 1. SFL. Dobro pa bi bilo, da bi sponzorji prepoznali pomen futsala, ter v njem našli interes za svojo promocijo. Ne vem, ali se vsi zavedamo, kakšna odrekanja so pred igralci. Nekaj mojih fantov se vozi po 130 kilometrov daleč na trening in še potem nazaj, vmes pa jim težim še jaz. Tudi zato si vsi igralci zaslužijo poklon.“

In dodaja:
„Morda bi lahko končnico malce podaljšali. Ali pa da bi se za prvaka borilo šest ekip, ostali pa bi obračunali med sabo v mini ligi. Možnosti je precej, tu je le nekaj mojih idej in razmišljanj.“

Kako na Hrvaškem gledajo na slovenski futsal in 1. SFL?
„Od prej so poznali Fetića, Čujca, Mordeja, Osredkarja... Saj sprva tudi sam nisem vedel, kam sem prišel. Po prvem mesecu mi je bilo jasno, da imam zelo kvalitetno ekipo. Mojih uspehov se veselijo tudi moji prijatelji, ki so vsak teden pozorno gledali Futsal magazin in videopovzetke tekem.“

Tekst: D.P.
Foto: D.P./Nzs.si