V kobariškem Oplastu ni več Benjamina Melinka. Nekdanji kapetan reprezentance in član Puntarja se je poslovil. „Naj bi bil to moj konec. Trenutno je tako, sam sem se tako odločil. Prometna nesreča je pustila preveč posledic,“ razmišlja 35-letni Benjamin Melink, ki je v zadnjem letu in pol naredil vse, da bi se vrnil na nekdanjo raven. Tisto pred usodno prometno nesrečo, ki se mu je zgodila januarja 2016.

Huda nesreča

Zlomilo mu je medenico, poškodoval si je rebra, levo koleno, zavoljo trka je imel precej notranjih krvavitev pa tudi organe in drobovje mu je premaknilo. Po prvotnem šoku se je njegovo stanje hitro stabiliziralo, okrevanje pa je opravil v šempetrski bolnišnici in v UKC Ljubljana.

„Obilo volje sem imel, da bi se vrnil. Dvakrat na teden sem treniral tudi z osebnim trenerjem Petrom Hočevarjem. Poleg tega sem vadil še z ekipo Oplasta. A ko sem se še tako dobro pripravil, je nekaj udarilo na mestu, kjer sem se najhuje poškodoval med nesrečo. Enkrat je bilo koleno, potem je sledilo vnetje hrustanca, pa hrbet, kjer imam še vedno vijak. Zaradi tega sem bil slabe volje, ker nisem mogel dati soigralcem svojega optimuma, ko so me potrebovali. Obremenitve so bile prehude, nisem zdržal,“ je iskren do sebe in svoje nekdanje ekipe.

Vesel, ker je prišel Igor Kragelj

Je pa Benjamin vesel, ker so se stvari premaknile v tolminskem Puntarju. „Pred časom sem srečal Mirana Rejca, ki je bil v mojih časih v Tolminu pomočnik trenerja. Govorila sva tudi o Puntarju, ki mu bi bil pripravljen pomagati, če bi me kdo povabil k sodelovanju. Kot trener mlajše ekipe, morda da jim za kak mesec pomagam na terenu. Ne vem. Sem pa vesel, ker je Igor Kragelj postal predsednik. Pravi človek na pravem mestu,“ razmišlja Melink, ki ob tem pove, da so poleti obstajale ideje, da bi pomagal v mlajših selekcijah Oplasta. Nikomur ne želi odreči pomoči, želel pa bi si, da bi med kluboma spet živelo tisto zdravo rivalstvo in da sta oba stabilna in uspešna.

Navija za Slovenijo

Ne skriva, da ga je na poti vrnitve gnala tudi želja, da svojo reprezentančno kariero sklene z nastopom na domačem evropskem prvenstvu. „Ni šlo, naredil sem vse, nimam si kaj očitati. Sem pa  ponosen na našo reprezentanco, ki bi lahko z nekaj sreče v četrtfinalu evropskega prvenstva„prekucnila“ tudi Ruse! Slovenija je gostila sijajno evropsko prvenstvo,“ pohvali ekipo in organizacijo tekmovanja in hkrati želi, da bi Sloveniji uspel veliki met: preboj na svetovno prvenstvo leta 2020. Sam se še kako spomni nesrečnega poraza na zadnjih kvalifikacijah za SP 2012. „To pa je bila priložnost... A življenje gre dalje, imamo dobro reprezentanco, ki ji lahko uspe!“ sklene Melink.

Nekaj statistike:

Benjamin Melink je za člansko vrsto Slovenije igral na 124 uradnih tekmah, dosegel je 35 golov. Debitiral je 28. septembra 2003 v Tolminu na tekmi Slovenija – Makedonija, zadnjič je za Slovenijo nastopil 21. marca 2015 na tekmi Slovenija – Češka, bilo je 3:1 za Slovenijo, ki se je uvrstila na Euro 2016, Melink pa je dosegel zadetek. S Puntarjem je bil Melink dvakrat državni prvak, trikrat pa zmagovalec pokala Terme Olimia.

Bendžo, srečno in hvala za vse!

Tekst: D.P.
Foto: M24.si